Z Andrejo sva imeli tisti „instant connection“ ko sva se prvič spoznali v mojem ateljeju, kamor je prišla po nove poslovne fotografije. Klepetali sva dlje, kot sva fotografirali in izmenjava energij in informacij je bila neverjetna. Obe na pragu novih projektov sva se strinjali, da bova v nadaljevanju še sodelovali, sicer točne oblike še ne poznava, vendar sva obe prepričani da bova. Ugotovili sva tudi, da imava isti življenjski moto oz. »Našitek« ( beri spodaj ), ki se glasi » Živi in pusti živeti »
Tania Mendillo
Povej nekaj o svoji karieri, kako bi jo opredelila?
Svojo kariero bi opredelila kot raznoliko. Vsako znanje na moji študijski poti in vsaka veščina, ki sem jo pridobila v praksi so kamenčki v mozaiku moje poklicne poti. Ta mozaik se v popolnosti ujema z življenskimi izkušnjami, ki sem jih morala preseči. Vse skupaj mi daje večplastnost in modrost, ki ju s pridom uporabljam kot strokovnjakinja na svojem področju. Moja poklicna pot mi daje svobodo, ki jo potrebujem, saj se ne identificiram ne s svojo izobrazbo ne z delom, ki ga opravljam.
Kaj meniš, da je najtežja stvar staranja?
Zame pojem staranja ne obstaja. Staranje je razvojni proces (kot pri vinu ali siru). Proces, v katerem se duša spoprijatelji s telesom, ga začuti, razume in se prilagodi njegovemu ritmu.
Katera je bila najtežja stvar, ki si jo morala kdaj narediti?
Najtežje mi je bilo zapreti mojo gostilnico »Ajdovo zrno«. Vanjo sem vložila ogromno sebe, svoje energije in še več denarja. Danes sem srečna, da je to obdobje za menoj. Nanj gledam kot na odlično šolanje na področju samostojnega podjetništva ter tržnih in ekonomskih zakonitosti.
Na kaj si najbolj ponosna?
Ponosna sem, da lahko na življenske situacije gledam le kot na izzive. Hvaležna sem zanje, ker skozi prizmo njihovih nijans lahko rastem in spoznavam sebe. Ponosna sem, da sem uspela ohraniti srčiko tistega, kar mi daje gorivo in občutek, da živim. To so otroška razigranost, širok nasmeh in življenska radost.
Kaj najraje počneš, ko si sama in te nihče ne gleda?
Najrajši si sestavim plesno koreografijo na najljubšo glasbo. Posnamem se in kritično preučim vsak gib. Lepota gibanja je zame zelo pomembna, saj se lažje izražam s telesom kot z glasom.
Kako začneš svoj dan? Prva ura, ko si pokonci.
Ko odprem oči, se zahvalim univerzumu za čudovit dan, ki je pred menoj. Naredim dve do tri vaje obrazne joge, dve dihalni vaji in masažo obraza. Nato sledi tuširanje z vročo in mrzlo vodo. Hitro se naličim in naredim vaje za moč, izolacije telesa za pretočnost ter nekaj plesnih korakov za dobro voljo. Popijem zeleni čaj z žličko kokosovega olja in ščepcem cimeta.
Kako začneš svoj dan? Prva ura, ko si pokonci.
Že kot najstnica sem se zavedala, da ima vsako bitje pravico biti to kar je. Pravico ima živeti na planetu, ki si ga nekateri lastijo, čeprav smo vsi njegovi gostje. Opozorilni znak bi v mojem primeru bil: LIVE AND LET LIVE.
Koliko let imaš?
Glede na to, da od malih nog ne priznavam ne časa ne prostora in sem imela probleme s tem že s svojimi starši – bi rekla, da sem stara večnih 37 let. To je številka, ki mi je všeč, če se že moram opredeliti.