Povej nekaj o svoji karieri, kako bi jo opredelila?
Ko govorimo o karieri, običajno pomislimo na poklicno pot posameznika. Sama menim, da kariero zaznamujejo tudi vse neformalne poti, neformalna izobrazba, vsi konjički, vsa znanja in spretnosti, ki posameznika neposredno ali posredno pripeljejo ravno tja, kamor je treba.
Zadnjih sedemnajst let skupaj s sestro vodim agencijo za komuniciranje nicha. Ali uspešno? Vse je relativno. Na trgu smo polnih sedemnajst let, imamo ugledne stranke, ki nam zaupajo, preživeli smo svetovno recesijo. S tega vidika smo zagotovo uspešni.
Smo pa mikro podjetje in v primerjavi z mnogo večjimi podjetji v stroki ali nasploh, se morda ne beremo kot zgodba o uspehu.
Uspeh je, ko pogledaš nazaj in ugotoviš, da si se na tej poti tudi zabaval..
Kateri del procesa staranja ti predstavlja največjo težavo?
Najbolj me motijo očala za branje. Nikoli nisem imela dioptrije in potem se je zgodilo pri petdesetem letu. Vse do danes se nisem navadila, da jih moram imeti vedno s sabo. Kar naprej kupujem očala in jih zgubljam. Imam jih nekaj parov doma, v službi, v avtu…in vendar, nič kolikokrat se zgodi, da pridem v trgovino in ne vidim deklaracije ali cene. To je moteče.
Motijo me tudi gube, skratka, staranje telesa, vidnih znakov, ki je mnogo hitreje in izraziteje kot staranje duha. Duh je še mlad kot v gimnazijskem času, še marsikaj bi ušpičil, telo pa zaostaja.
Kaj obžaluješ?
Kot poje Edith Piaff, JE NE REGRETTE RIEN, ničesar ne obžalujem. Vsaj ničesar, kar sem naredila, tudi če se je izkazalo za napačno odločitev.
Obžalujem kaj, česar nisem naredila, recimo, da nisem študirala tuje jezike v Angliji. Ampak takrat res ni bilo možnosti. Tudi če bi med študijem še več delala in še več zaslužila.
Česa se bojiš?
Bojim se vojn in uničenja planeta do te mere, da potomci ne bodo imeli kje živeti. Bojim se ureditev brez izobraževanja in zdravstva za vse ljudi. V glavnem se bojim stvari, na katere sama ne morem vplivati, zato poskusim take skrbi odgnati, kadar se me lotijo.
Katera je bila najtežja stvar, ki si jo morala kdaj narediti?
Ali obstaja kaj, česar se sramuješ?
Da. kaznovanj hčera v puberteti. Bila sem sama z njima, bila sem oče in mati, sama sem ju vzgajala, kot sem pač znala in ko gledam nazaj, nisem vedno ravnala prav. V dani situaciji nisem znala drugače.
Na kaj si najbolj ponosna?
Kaj najraje počneš, ko si sama in te nihče ne gleda?
Najraje glasno pojem in tudi noro plešem. Včasih se ne dam motiti, tudi če so domači prisotni. So že navajeni.
Kako začneš svoj dan? Prva ura, ko si pokonci.
Gre za pravi ritual in traja skoraj dve uri. Najprej si skuham čaj in kavo. Nato se posvetim energetski relaksaciji. Sledi obvezna telesna vadba. Izognila sem se operaciji hernie tako, da ob jutrih redno vadim. Gre za kombinacijo pilatesa in tibetanskih vaj. Sledi jutranje tuširanje in običajna jutranja higiena. V pomladnih mesecih zjutraj rada hodim bosa po travi na vrtu.
Če bi nosila opozorilni našitek kot oblačilo, na kaj bi opozorila ljudi okoli sebe?
Koliko let imaš?
56
Če bi lahko poslala sporočilo sebi pri 20-ih, kaj bi si sporočila?
Opiši svoj trenutno ali letošnji projekt, ki mu posvečaš največ pozornosti in se mu strastno predajaš?
Letos sta v ospredju dva nova projekta. V februarju sem postala predsednica All Ladies League za Slovenijo. Gre za eno največjih mrež žensk po celem svetu. Članstvo je brezplačno. All pomeni, da združenje vključuje res vse, tako ženske kot moške, ki živijo moralne in etične vrednote mreže. Srečanja žensk potekajo v različnih državah sveta v okviru Women Economic Forumov. Energija na takšnem srečanju je izjemna. Vabim vse ženske k ogledu mednarodne spletne strani in da se nam pridružijo na FB, v kolikor se poistovetijo s projektom.
Sicer pa sem pred dvema letoma tudi prvič postala babica. Moja prva vnukinja me je navdihnila, da sem začela pisati kratke zgodbe. Upam, da bo prva slikanica izšla še letos.
Povezave na tvojo spletno stran
Spletna stran: www.nicha.si
Facebook profil
FB LIDIA PAVLIN
FB ALL SLOVENIAN CHAPTER